Ženska, ki si jo potihem želijo mnogi moški!
Objavil/a zogca dne 5. junij 2008
Ste že brali mojo teorijo o tem, da so vsi moški zreli za domino? Seveda ne prav vsi, večina pa že. Naj še toliko govorijo, da si želijo žensko, ki jim ne bo ukazovala, ne bo nergala, ki bo želela svobodo in jo pustila tudi njim, na koncu se jih večina odloči za takšno, ki zna ukazovati in narediti red. Svoj, kajpak. Predstavljam vam gospo, ki to zna najbolje. Vendar bodite previdni, ko boste brali naslednjo objavo. Paziti morate, da med branjem ne boste imeli neprimernih misli in da se ne boste po naključju podrgnili ob njene stene. Gospa ima namreč povsem nove tapete.
Gospe je ime Hyacinth. O tem, kako se piše, obstajata dve teoriji. Njen mož Richard se je do poroke pisal Bucket (vedro), odkar je njen mož se piše Bouquet (šopek). Ker se je ona tako odločila. In njuno življenje tudi sicer poteka tako, kot se odloči ona. Kaj bo oblekel, kakšen bo njegov konjiček, kaj bo jedel, kako dolgo bo bral časopis … Vse to so odločitve, ki jih namesto njega sprejme ona. In kot vse njej podobne ženske je prepričana, da s tem možu dela uslugo. In kot vse njej podobne ženske verjame, da mož brez nje tako ali tako ne more preživeti. Kot vsi možje takšnih žena tudi on to že dolgo verjame.
In vendar gospe Hyacinth to ni dovolj. Ona ne vlada samo svojemu možu, ampak tudi širši družini in vsem sosedom. Četudi je vse po njeno, vseeno ni zadovoljna. Ni se namreč rodila v plemiški družini, kot bi si zaslužila. Prepričana je, da je to huda napaka. Prav tako ni zadovoljna, ker mož nima dovolj denarja in zato sosede hodijo na dražje počitnice ter se vozijo v boljših avtomobilih. In kar je najhuje … Sorodniki, ki jih ima sicer rada, niso dovolj ugledni, živijo v bedni hiši, ki je za nameček še zelo umazana in razmetana. Zato se jih kajpak mora sramovati. In hudir, vedno se pojavijo tam, kjer bi ona rada naredila dober vtis.
Hyacinth je tako zelo zaverovana sama vase, da nikoli ne opazi, da se je ljudje izogibajo. Ko ji prekinejo zvezo, vedno krivi telefonsko podjetje. Ko pride na pripravo družabnega dogodka in vse dame zbežijo, je prepričana, da so ji šle skuhat čaj. Gospod, ki dostavlja mleko, vstane dve uri prej, da je ne bi srečal. Poštar po prstih hodi do njene hiše, da ga ne bi slišala in prišla ven. Vsega tega ona preprosto ne opazi. Zato pa je izjemno pozorna, da so znamke na vabilih, ki jih pošilja, v ravni črti z ovojnico. Znamke morajo kajpak biti tiste najboljše. Pa četudi vabilo pošilja prvim sosedom in bi jim lahko ovojnico izročila sama. Naj vidijo, da ona uporablja najboljše znamke. In še nekaj morajo videti vsi. Fotografije njenega sina Sheradona. Gospa še nikogar ni spustila iz hiše, ne da bi mu pokazala prav vse albume. Verjemite, veliko jih je. Za tiste, ki za nobeno ceno ne bi vstopili v domovanje zakoncev Bucket, ima v torbici vedno nekaj manjših albumov. Kajpak vsi vedo vse o mladem Sheradonu, ki ga gledalci nikoli ne vidimo, zato pa spremljamo njegove telefonske pogovore z mamo. Gospa Hyacinth je v nenehnih skrbeh za sina. Ali toplo oblečen. Ali si povija kolena. Ali se pridno uči. Predvsem pa jo skrbi, da sin ne bi podlegel čarom deklet. Skrb je kajpak nepotrebna, njen sin je očitno gej. In to je še nekaj, česar ona ne opazi.
Vseh prigod gospe Hyacinth, glavne junakinje nanizanke Keeping up appearances ali po naše Fina gospa, kajpak ni mogoče opisati, treba jih je videti. Vseeno pa mogoče naslednje izjave in dialogi na vaše obraze zvabijo nasmešek.
Hyacinth: Ljudje, ki se trudijo, da bi bili nekaj več, delajo preglavice nam, ki smo nekaj več.Hyacinth: Richard, veš, da imam svojo družino rada. Vendar to ne pomeni, da želim ob belem dnevu biti videna v njihovi družbi.
Hyacinth: Dragi, pazi na staro gospo.
Richard: Kje je? Ne vidim je.
Hyacinth: Vstopila je v trgovino.
Richard: Si mislila, da se bom zaletel v izložbo?
Hyacinth: Če bi me kdo pomotoma imel za plemkinjo, jim ne govori, da to nisem. Samo zmedel jih boš.
Hyacinth: Pazite na pešca.
Župnik: Kje je?
Hyacinth: Na pločniku.
Župnik: Mar ni prav, da je tam?
Hyacinth: Oglasiti se moram. Gotovo kliče kdo pomemben.
Objavljeno v Smeh | 2 komentarja/i/ev »
Poročen je. In z otrokoma. Ženi ni treba hoditi v službo. Tudi doma ji ni treba delati. Kajti preprosto ne utegne. Preveč zanimivih oddaj je namreč na televiziji. In preveč bonbonov je treba pojesti. On dela. Od jutra do mraka. Zajtrka ne dobi. Večerje tudi ne. Zasluži premalo. Pač prodaja ženske čevlje. Ženske, ki prihajajo v njegovo trgovino, so po pravilu debele. In po pravilu trdijo, da imajo za dve številki manjšo nogo. Kar v hudih mukah zasluži, mu poberejo žena in otroka. Lačen je. Zelo je lačen. Vedno je lačen, kajti njegova žena ne more kuhati. Alergična je namreč na dim, vendar je ta alergija ne ovira pri kajenju. Ko je ne muči alergija, se pokvari štedilnik, povsem “po naključju” se namreč izključi iz elektrike. Vse bi lahko bilo drugače, čakala ga je uspešna kariera športnika, a kaj, ko je svojemu dekletu naredil otroka in si za nameček zlomil še nogo. Prekletstvo, pač. Bundyjevo prekletstvo. Tako je, ta čisto pravi moški je Al Bundy.
Na vse pretege se trudi, da bi se izognil seksu z ženo. Nenehno sanjari o plavolaskah z dolgimi nogami in bujnim oprsjem, vendar nikoli ne prevara žene, ko se mu za to ponudi priložnost. Smrči, neznosno smrči. Noge mu smrdijo, neznosno smrdijo. Ne umiva se prav rad. Tudi preoblačenja ne mara. Roko na srce, ker žena ne pere, tudi nima čistih oblačil. Rad gleda nogomet, tisti ameriški. Rad hodi v slačiklube. Rad pije pivo.