Ko jočem, jočem tebe!
Objavil/a zogca dne 3. julij, 2008
BRLOG PREBOLEVANJA
Ko jočem, jočem tebe.
Ko jočem od čebule,
so solze svetlejše.
Žolti spomini mi rišejo
nemir pod prste.
Tremor prve zaljubljenosti
sem prerasla
in zdaj se je podlo vrnil.
Kakor deklica velikih sanj
in velikih oči
sestopam z oblaka,
ki enkrat za spremembo res obstaja,
a ga moram zapustiti,
ker ni moj.
Stanovanje je brlog prebolevanja,
družbo mi ne delajo ne kikirikiji
ne alkohol
in tudi solze niso od čebule.
Svet ne ve zame,
ne more vame.
In jaz nočem vanj,
ker jočem tebe.
Lučka Zorko