Pa je le ranjen!
Objavil/a zogca dne 2. julij, 2008
SKUŠNJA ZA ŽIVLJENJE
Jokajočega tešimo,
tišimo njegov smeh,
dokler se otrok
tolikanj ne zmojstri
v zatajevanju čustev,
da jih le še klecaje izraža.
Sčasoma razvodeni
njegovo nagonsko razločevanje
pristnih čustev od hlinjenih.
Tedaj pravimo, da je odrasel.
Pa se je le ranjen
zavlekel v svojo senco,
ki je ne bo zapustil vse do smrti.
Maja Razboršek