V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L ob podpori sorodnih društev s področja onkologije menimo, da je čas, da se aktivno lotimo reševanja problema prehranske podpore bolnika z rakom, ki kljub prizadevanjem vedno bolj številnih slovenskih strokovnjakov s področja onkologije še vedno ni del kliničnega zdravljenja bolnikov z rakom.

Po pričevanjih številnih bolnikov z rakom, lastnih izkušnjah in po nekaj posvetih za bolnike in svojce o pravilni prehrani bolnika z rakom, ki jih je ob strokovni podpori mag. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. organiziralo Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in Zavod Med.Over.Net, je mogoče ugotoviti, da so potrebe onkoloških bolnikov po nasvetu in strokovni pomoči kliničnega dietetika in zdravnika klinične prehrane zares velike in da tovrstne podpore pri klinični obravnavi trenutno slovenski bolniki z rakom pa tudi drugi bolniki nimajo, kar je velika škoda. Tako kar 20-50 % bolnikov z rakom ne umre zaradi raka, temveč zaradi kaheksije, ki jo močno pospeši podhranjenost, in do katere v veliko primerih ne bi prišlo, če bi bili bolniki skozi celoten proces zdravljenja raka sistematično obravnavani s strani prehranskega tima, to je zdravnika klinične prehrane in kliničnega dietetika. Ustrezna prehranska podpora bi po besedah strokovnjakov lahko preprečila marsikatero smrt in bolnikom z napredovalo boleznijo izboljšala kvaliteto življenja, podaljšala življenje ali jim olajšala preživljanje težkega zdravljenja ali obdobja umiranja.

Že leta 2004 je takratni minister za zdravje, dr. Dušan Keber sprejel in podpisal Resolucijo ResAP (2003) 3 o prehrani in prehranski oskrbi v bolnišnicah, ki jo je 12. novembra 2003 najprej sprejel Svet Evrope in Odbor ministrov, v katerem je bil tudi dr. Dušan Keber. Resolucija jasno opredeljuje vlogo prehranske podpore. Sestavljena je iz 11 ključnih načel, ki upoštevajo človekove najosnovnejše pravice in ukrepe za izboljšanje strokovnosti vodstva in osebja v bolnišnicah ter za osveščanje bolnikov in ljudi s posebnimi prehranskimi potrebami o njihovih pravicah in možnostih, ki jih lahko uveljavljajo. Načela so natančnejše opredeljena v konkretnih aktivnostih in določilih, ki obsegajo oceno prehranjenosti in oskrbo v bolnišnicah, načela izvajalcev prehranske oskrbe, obveščanje in sodelovanje med osebjem službe za prehrano, oddelčnim osebjem ter bolniki, izobraževanju o prehrani, pripravi bolnišnične hrane z organizacijo, spremljanju vnosa hrane, obveščanjem in sodelovanjem z bolniki, itd.

Podpisnika Resolucije, dr. Dušan Keber in Jožica Maučec Zakotnik, dr. med. v njej pozivata vodstva zdravstvenih ustanov in organizatorje prehrane k aktivnemu partnerstvu pri uresničevanju Resolucije v praksi: “Spoštovano vodstvo in organizatorji prehrane, še enkrat vas pozivamo, da ste naši aktivni partnerji pri uresničevanju Resolucije v praksi, saj bomo z vašo strokovnostjo in sodelovanjem dosegli naše skupne cilje in prizadevanja – kakovost zdravja in življenja vseh populacijskih skupin v R Sloveniji, še posebej pa ljudi, ki potrebujejo dodatno skrb za svoje zdravje in počutje.” (citirano iz predgovora Resolucije)

S trenutnim stanjem na področju prehranske podpore in dejstvom, da so od podpisa Resolucije minila že štiri leta, resolucija pa se v praksi še vedno ne izvaja, se bolniki z rakom nikakor ne moremo strinjati in sprijazniti, zato želimo tvorno sodelovati z vsemi pristojnimi inštitucijami ter pomagati pri uvajanju sprememb na področju sistemske ureditve prehranske podpore bolnikov ter pri uresničevanju načel Resolucije v praksi. Verjamemo, da bo pravilna in sistemsko urejena prehranska podpora postala aktivni člen v procesu zdravljenja tako bolnikov z rakom kot bolnikov z drugimi resnimi boleznimi.

Zato je Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L 22. februarja 2008 organiziralo POSVET O PREHRANSKI PODPORI BOLNIKA Z RAKOM.

Želeli smo skupaj zbrati vse, ki so v državi relevantni, da bi se ključni cilji Resolucije ResAP (2003) 3 čim prej realizirali v praksi.

Glavni namen posveta je bil ugotoviti obstoječe stanje, zakaj se Resolucija ResAP (2003) 3 ne izvaja v praksi in narediti akcijski načrt za čimprejšnje izvajanje ključnih načel Resolucije. Namen posveta je bil tudi seznaniti udeležence s sodobnimi smernicami na področju prehranske podpore bolnika z rakom in predstaviti primer dobre prakse iz tujine. Želeli smo zavezati vse pristojne k takojšnjemu ukrepanju za dosego sistemske ureditve prehranske podpore, kot jo predvideva resolucija ResAP (2003) 3, dogovoriti časovne roke za spremembe ter določiti odgovornost posamezne inštitucije za izvajanje dogovorjenega.

Osrednja strokovnjaka, ki sta pripravila strokovna izhodišča posveta, sta bila:

Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. je specialistka anesteziologinja in aktivna članica Slovenskega združenja za klinično prehrano. Zdravnica se profesionalno ukvarja s klinično prehrano bolnikov in športnikov. Na posvetu je predstavila smernice prehranske podpore ter pomen prehranske podpore na potek in končen izid zdravljenja bolnika z rakom.

Prof. dr. Michael Hiesmayr, dr. med. je anesteziolog in strokovnjak za prehrano bolnikov z Medicinske fakultete na Dunaju ter član Evropskega združenja za klinično prehrano in metabolizem ter strokovnjak z bogatimi izkušnjami s področja prehranske podpore. Predstavil je primer dobre prakse iz sosednje Avstrije, kjer je prehranska podpora bolnika z rakom ustrezno urejena. Prof. Hiesmayr je povedal, da je pravilna prehranjenost zelo pomembna pri vseh bolnikih. Zelo pomembno vlogo pri prehranski obravnavi bolnika ima celoten tim, skupaj z bolnikom in njegovimi svojci. Predstavil je tudi vprašalnike, ki so v pomoč medicinskemu osebju pri spremljanju bolnika. Svoje trditve je podkrepil z analizami, ki jih je opravil v okviru projekta Nutrition day in Europe (http://www.nutritionday.org/)

K aktivni udeležbi v razpravi, ki je sledila predavanju mag. Nade Rotovnik Kozjek, dr. med. in prof. dr. Michaela Hiesmayrja, dr. med., so bili povabljeni številni gosti, tako predstavniki Onkološkega inštituta kot Univerzitetnega Kliničnega centra Ljubljana in predstavniki države. Na žalost se tako posveta kot tudi kasnejše razprave niso udeležili najpomembnejši členi odločanja za uvajanje sprememb na področju prehrane bolnikov z rakom. Pogrešali smo namreč predstavnike vodstva Onkološkega inštituta in Univerzitetnega Kliničnega centra ter vodstva Ministrstva za zdravje. Brez omenjenih žal nismo uspeli ugotoviti, zakaj se prehranska podpora še ne izvaja in zakaj se Resolucija ResAP (2003)3 ne izvaja v praksi ter sprejeti določenih pomembnih sklepov, usmerjenih v spremembe na tem področju. Na žalost se je posveta udeležilo tudi zelo majhno število zdravnikov, kar nas navdaja z zaskrbljenostjo, saj so prav zdravniki tisti, ki imajo pomembno vlogo pri prehranski obravnavi bolnika z rakom.

Prav zaradi zgoraj navedenega je drugi del posveta odprl predvsem vprašanja, ki smo jih lahko pregledali z zato kompetentnimi udeleženci posveta. Odprlo se je veliko vprašanj, vezanih na prehrano, ki se pripravlja v centralni kuhinji UKC. Splošno mnenje bolnikov, ki so v velikem številu prišli na posvet je bilo, da je hrana neprimerna, neokusna, kuhinja pa ne omogoča prilagojene prehrane individualni prehranski obravnavi bolnikov z rakom.

Ob koncu posveta smo skupaj z aktivnimi udeleženci razprave povzeli misli, saj pomembnih sklepov zaradi odsotnosti odgovornih, žal, nismo mogli sprejeti.

Sklepne misli:

Prof. dr. Bojana Beovič, Zdravstveni svet: Povedala je, da je program za klinično prehrano na OI s strani zdravstvenega sveta že odobren in vsega, kar potrebujejo bolniki, žal, ne bo vseboval. Predstavljal bo jedro za edukacijo zdravstvenih delavcev in bolnikov z namenom, da se bo širil po celotni državi. Dr. Beovičeva meni, da bo težko zagotoviti več denarja za prehrano in da več denarja ne pomeni nujno boljše hrane. Meni, da imajo pomembno mesto dietetiki in predstavniki kuhinje, ki bi morali skupaj najti pot k okusnejši hrani za bolnike.  Meni, da je področje prehrane bolnikov z rakom podhranjeno in pozabljeno.

Gospod Rok Poličnik, Ministrstvo za zdravje: pravi, da bodo na Ministrstvu za zdravje veseli vsakih pobud, ki jih bodo, ko bo zakonodaja odprta, umestili v sistem. Gospod Poličnik meni, da moramo gledati problematiko celotne Slovenije, ne le Onkološkega inštituta ter meni, da mora biti zadeva zelo celovita. Vidi problem v osebju, saj v Sloveniji nimamo ustreznega kadra. Prehranska politika predvideva strategijo izobraževanja dietetikov. Stvari se že izboljšujejo, saj so se že oblikovali študijski programi, ki bodo v kratkem začeli delovati. Vse pobude s posveta, pravi, da bo predal odgovornim na Ministrstvu za zdravje.

Gospa Mojca Blatnik, vodja bolniške prehrane in dietoterapije v Kliničnem centru v Ljubljani: pravi, da so ustanovili delovno skupino za preverjanje kakovosti hrane. Tako vsak dan v času kosila in večerje merijo temperaturo, težo in senzorične lastnosti hrane za bolnike. Vključeni sta tudi dietetičarki z OI. V kratkem bodo vključili tudi drugo zdravstveno osebje iz UKC. Po 2 mesecih bodo naredili analizo, ki bo končana 15.5.2007. O študiji bodo obvestili Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L in naredili akcijski načrt za izboljšanje stanja. Gospa Blatnik tudi meni, da z obstoječimi denarnimi sredstvi za prehrano težko zagotovijo boljšo in pestrejšo hrano.

Mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. Onkološki inštitut: predlaga, da se k pripravi hrane povabi gastronomski strokovnjak iz SLO, na primer prof. dr. Dražigost Pokorn. Združenje za klinično prehrano si bo vsekakor prizadevalo za  celostno reševanje prehranske podpore na področju cele Slovenije. Na primer za zagotavljanje umetne prehrane na domu bodo dali pobudo na Zdravstveni svet in na Ministrstvo za zdravje. Priporočila za prehransko obravnavo bolnikov so narejena in upajo, da bodo sprejeta. Onkološki inštitut je lahko model, vendar Ministrstvo za zdravje ima odločilno nalogo. Še posebej pri vzpostavljanju zahtev, ki naj jih izpolnjujejo zdravstvene ustanove na področju klinične prehrane in izobraževanja. Živa Mrevlje, dr. med. je pripravila celovit sistem izobraževanja za zdravstvene delavce, ki je povzet po  evropskem modelu izobraževanja klinične prehrane. Živa Mrevlje, dr. med. in  mag. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med. imata evropsko licenco, da izpeljeta te programe. Prosili sta Ministrstvo za zdravje, da finančno podprejo izobraževanja. Začeli bodo sistemsko izobraževanje zdravnikov in medicinskih sester. Izobraževanja bo veliko!

V Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L smo odločeni, da se bomo trudili, da se bodo razmere na področju prehranske podpore bolnika z rakom čim prej uredile, da bodo bolniki osveščeni o pomenu prehranske podpore, da bodo znali poiskati nasvet strokovnjaka in da bo prehranska obravnava postala del klinične obravnave bolnika z rakom! V ta namen se že povezujemo tudi s sorodnimi društvi s področja onkologije.

V ponedeljek, 17. marca 2008, so predstavniki Zavoda RS za transfuzijsko medicino organizirali na Srednji elektrotehniški in računalniški šoli v Ljubljani, Vegova 4, vpis v  register darovalcev krvotvornih matičnih celic oz. kostnega mozga.

Pobudnica vpisa v register je bila nekdanja profesorica Srednje elektrotehniške in računalniške šole in članica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, gospa Marija Klemenčič. Pobudo je z vseljem sprejel ravnatelj Srednje elektrotehniške in računalniške šole gospod Silvo Tratar, ki je poskrbel, da so imeli dijaki 4. letinikov, profesorji in drugi delavci šole tisti dan možnost se vpisati v register darovalcev.

Udeleženci vpisa so se zbrali v šolski knjižnici. Po uvodnem nagovoru ravnatelja šole, gospoda Silva Tratarja, je dijake v imenu bolnikov, ki potrebujejo darovalce kostnega mozga, pozdravila nekdanja profesorica na šoli, gospa Marija Klemenčič, članica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L.

Mag. Miha Tonejec, dr. med. z Zavoda za transfuzijsko medicino je dijake na zanimiv način seznanil z delovanjem registra darovalcev KMC tako na državni kot na svetovni ravni, s starostnimi in zdravstvenimi pogoji za vpis v register ter s postopkom vpisa. Še posebej natančno je opisal postopek odvzema kostnega mozga oz. krvotvornih matičnih celic izbranega darovalca.

Dijaki in profesorji, ki so se odločili za to človekoljubno dejanje, vpis v Slovenski register darovalcev krvotvornih matičnih celic, so izpolnili vprašalnik, ki so ga dobili poleg predstavitvene zloženke že ob vstopu v šolsko knjižnico, kjer je bilo predavanje. Z izpolnjenim vprašalnikom so nato odšli v sosednji razred na kratek pregled in pogovor k zdravnici. Večina je bila sposobnih za vpis in odšli so še k laborantki in laborantu na odvzem majhne epruvetke krvi.

Posebno razveseljivo je, da se je prav v tej skupini vpisal desettisoči  (10.000.) Slovenec, potencialni kandidat za darovalca KMC, dijak 4. letnika tehniške gimnazije Srednje elektrotehniške in računalniške šole Samo Roman Stergel.

Število 10.000 je seveda razveseljivo tako za zdravstvene delavce, ki se ukvarjajo z registrom darovalcev KMC, kot za zdravniško osebje, ki zdravi bolnike in seveda najbolj za bolnike same in njihove svojce. Prav njim pomeni veliko upanje in možnost za ozdravitev.

Vpis v Slovenski register darovalcev KMC je bil na šoli prvič. Vodstvo šole zagotavlja, da bo to odslej tradicija. Naj ob tem še zapišemo, da dijaki 4. letnika Srednje šole za elektrotehniko in računalništvo že po dolgoletni tradiciji vsako leto množično darujejo kri na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L je tisti dan izkoristilo tudi priložnost in z letakom pod sloganom ‘’Če imaš simptom, pomisli na limfom'’ osveščalo dijake in profesorje o malignem limfomu, ki se tako kot levkemija lahko zdravi s presaditvijo krvotvornih matičnih celic oz. kostnega mozga.

Zapisala: Kristina Modic

Likovni natečaj na temo zdravja, ki je potekal med 15. februarjem in 10. aprilom 2008, je prišel h koncu. Sodelovali so vrtci in šole, starostna omejitev je bila od 5. do 15. leta. Zelo smo bili veseli tako velikega odziva, saj smo v tem času prejeli skoraj 200 likovnih del.

Vsi izdelki so produkt krasnih idej in veliko vloženega truda otrok in njihovih mentorjev. Nekatere izdelke smo še posebej občudovali. Likovna dela različnih tehnik so promovirala zdrav način življenja (gibanje, uravnotežena prehrana, opuščanje škodljivih razvad) in ponazarjala so pozitiven odnos do zdravstvenega osebja.

V likovnem natečaju so sodelovali: OŠ Ketteja in Murna, OŠ Dušana Flisa Hoče, OŠ Metlika, OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača, OŠ A.T. Linharta, OŠ in vrtec Škofljica, OŠ Cirkovce , OŠ Rodica, Zavod za usposabljanje Janeza Levca, Vrtec Marjetica Horjuh, OŠ Frankolovo, OŠ 8 talcev, OŠ Sava Kladnika, OŠ Brezovica pri Ljubljani, OŠ Jurčičevega Drejčka, II OŠ Žalec, Vrtec Vipava, OŠ Odranci, OŠ Sveti Jurij, OŠ Dušana Bordona, OŠ Vrhovci, OŠ Mursk Sobota, OŠ Pogdorje, OŠ Notranjski odred, OŠ Ivana Kavčiča, OŠ Milana Šuštaršiča, OŠ Loče, OŠ Škofja Loka – Mesto, OŠ Minke Namestnik – Sonje, OŠ Prevorje, OŠ Dobravlje, Vrtec Hrastnik, OŠ Notr. Odred Cerknica, VVZ Slovenj Gradec, Vrtec pri OŠ Jurija Vege Moravče, OŠ Savsko naselje, OŠ Bistrica ob Sotli, OŠ Slivnica pri Celju, OŠ Karla Destovnika Kajuha, OŠ Benedikt.

Vsi izdelki so sedaj v postopku izbiranja najboljših. Pregledali jih bodo člani likovne sekcije VIR RADOVLJICA. Izdelke bodo strokovno pregledali in izbrali 10 najboljših katerih avtorji bodo prejeli praktične nagrade na zaključni prireditvi 17. 5. 2008 ob  mednarodnem dnevu Sonca na Trubarjevi domačiji na Rašici.

VABLJENI VSI, KI STE SODELOVALI NA NATEČAJU!

Se vidimo na Dnevu sonca!

Več o lanskoletni prireditvi “Dan sonca 07″ >>>

Stanko je zbolel v drugi polovici leta 2007. Zdravi se s kemoterapijo in biološkim zdravilom, za dokončno ozdravitev pa potrebuje presaditev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga in zato ustreznega nesorodnega darovalca. Najožji sorodniki, sestra Mira in njuna mama žal nista ustrezni darovalki.
 
Mira ob bratovi  diagnozi ni ostala ravnodušna. V želji mu pomagati v boju za zdravje in življenje se je odločila organizirati veliko koroško akcijo vpisa v register krvotvornih matičnih celic.
Za pomoč se je obrnila na številne posameznike in organizacije, celo na mežiškega župana, ki ji je ponudil vso pomoč in prostor za organizacijo akcije vpisa v register darovalcev kostnega mozga. Seveda pa brez Mirine velike angažiranosti in dobre organizacije akcija ne bi stekla.

Akcija se je začela v Gimnaziji Ravne na Koroškem in nadaljevala v Kulturnem domu v Mežici, kjer so predstavniki Zavoda za transfuzijsko medicino na novo vpisali v register darovalcev kostnega mozga skupaj 591 potencialnih darovalcev.

Akcija je bila glede na število vpisanih v register druga največja v Sloveniji. Potekala je od 9. ure zjutraj, ko se je vpis začel v Gimnaziji Ravne na Koroškem in trajala do večera, ko se je zaključil v Narodnem domu v Mežici, kjer je bil obisk izjemen.

V gimnaziji Ravne na Koroškem so se vpisa udeležili dijaki 4. letnikov in profesorji, skupaj se jih je zbralo kar 100.
Odvzem vzorcev krvi se je nadaljeval v Narodnem domu v Mežici, kjer se je skozi ves dan zbralo preko 600 ljudi, ki so se želeli vpisati v register darovalcev kostnega mozga in oddati malo epruvetko krvi za testiranje – tipizacijo.

Pri vpisu smo sodelovali tudi predstavniki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L Milena Remic, Tomaž Pokovec, Kristina Modic in Mateja Krajnc.
Namen sodelovanja Združenja L&L pri vpisu je bil zahvala vsem Korošcem, ki so se prišli vpisati v register ter ozaveščanje o bolezni levkemija in limfom. V znak hvaležnosti za pogum in pripravljenost pomagati sočloveku je Združenje L&L vsem Korošcem, ki so se 15. januarja 2008 na novo vpisali v register, podarilo majčko s sloganom Če imaš simptom, pomisli na limfom. 

V Združenju L&L se zavedamo pomena ozaveščanja o obeh boleznih, tako limfomu kot levkemiji in velike potrebe po novo vpisanih v register darovalcev krvotvornih matičnih celic, zato v zadnjem času aktivno sodelujemo z Zavodom za transfuzijsko medicino (www.ztm.si), s katerim člani Združenja L&L odidemo na organizirane akcije vpisa v register.

Koroška akcija je odlično uspela, darovalec za Stanka in še mnoge druge bolnike z levkemijo ali limfomom pa se še vedno išče, zato prosimo vse, ki bi se želeli vpisati v register darovalcev krvotvornih matičnih celic, da se obrnejo na spodaj navedene centre, kjer bodo lahko oddali vzorček krvi in se vpisali v register.

http://www.ztm.si/sl/register_darovalcev_kmc/kje_in_kdaj_se_lahko_vpisem_v_register/

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L se v imenu bolnikov, ki poleg Stanka prav tako potrebujejo darovalca zahvaljuje Korošicam in Korošcem za pogum in sočutje! Zahvaljuje se celotnemu timu Zavoda za transfuzijsko medicino, s katerim smo skupaj preživeli uspešen dan vpisa v register. Prav tako se zahvaljuje Občini Mežica in gospodu županu Dušanu Krebelu za odlično pripravljen prostor v Narodnem domu v Mežici, Območnemu združenju rdečega križa mežiške doline in vsem prostovoljkam in prostovoljcem, ki so pomagali usmerjati udeležence in jih pogostiti s sladkimi priboljški, ki so jih darovale številne pekarne in slaščičarne iz Mežiške doline in posamezniki.

Hvala tudi medijem, ki so ponesli prošnjo Mire Praznik po Koroški in celi Sloveniji!

ZA NAS, ZA VAS, ZA ZDRAVJE, ZA ŽIVLJENJE!

Kristina Modic
Predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L
limfom.levkemija@gmail.com

Gospa Mira Praznik, sestra bolnega Stanka, ki potrebuje darovalca, je takole opisala svoje priprave na akcijo vpisa, ki je bila 15. januarja 2008:

»Najprej sem obiskala vse bratrance, jih seznanila z boleznijo in vse pozvala, da pomagajo, da se vpišejo v register.
Napisala sem prošnjo s pozivom pomagati mojemu bratu, ki je vsebovala tudi mojo telefonsko številko, na katero so se ljudje prijavljali. Šla sem k županu, gospodu Krebelu, ga prosila za podporo, da mi dovoli v svojem kraju, v Mežici, organizirati akcijo vpisa v register krvotvornih matičnih celic. Župan mi je dal podporo in obljubil prostor. Bilo je ravno pred božičnimi prazniki, ko ljudje veliko hodijo v cerkev, zato sem šla še k mežiškemu župniku, ki je mojo prošnjo za pomoč dal v glasilo. To isto prošnjo sem nesla še na občino, da so jo nalepili na oglasno desko. Nisem pozabila tudi na medije, daj sem prošnjo odnesla še v televizijski studio Mežica, kjer se je vrtela po TV zraven obvestil. Za pomoč sem prosila še Koroški radio. Tudi na radiu so se zelo potrudili in datum vpisa v register in njegov namen oglaševali.
Doma smo naredili okoli 1600 kopij prošnje, katere sem dostavila vsem gospodinjstvom. Po poklicu sem namreč poštarka, zato sem v popoldanskem času raznosila letake v vse poštne nabiralnike po Mežici.
Ljudje so začeli klicati, nekateri iz radovednosti, večina pa se je želela prijaviti. Vsak klic sem si zabeležila v zvezek in spisek je rasel. Tudi brat se je osebno potrudil in prošnjo nesel v podjetje, v katerem je zaposlen in tudi tam so se začeli prijavljati. Bratov sin je prav tako veliko pripomogel pri akciji, saj je prošnjo nesel na gimnazijo Ravne na Koroškem, katere dijak je. Prijavilo se je okoli 100 dijakov, učiteljev, profesorjev, zato smo začeli razmišljati da bi se ekipa Zavoda za transfuzijsko medicino ustavila kar tam.
Spisek prijavljenih sem delala približno 14 dni. Veliko ljudi, ki so klicali iz bolj oddaljenih krajev, sem usmerila na tamkajšnje transfuzijske centre. Prejela sem kakšnih 500 klicev.
Naprej je šlo vse lahko. Vsi ki so mi pomagali, imajo zlato srce, poklicala sem gospo Cvetko Flajs Cotič iz Zavoda za transfuzijsko medicino, ki je uredila vse. Dogovorila se je z ekipo Zavoda za transfuzijsko medicino za akcijo, uredila vse na gimnaziji, se dogovorila z županom za prostor in postavil se je datum 15.1 2008.  Pomoč mi je ponudilo tudi društvo Rdečega Križa. Našli so sponzorje za pogostitev. Na pomoč pa je priskočilo tudi Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, ki je seznanjalo ljudi o boleznih limfom in levkemija ter vsakemu udeležncu podarili majčko.
Na samo akcijo je prišlo veliko ljudi, še več kot se jih je prijavilo in tako je nastala druga največja akcija za vpis v register krvotvornih matičnih celic v Sloveniji. Zahvalila bi se rada najprej Mileni Remic, saj mi je prav ona dala idejo za to dejanje. Prav tako bi se rada zahvalila dr. Mihi Tonejcu, zdravniku z Zavoda za transfuzijsko medicino, ki mi je s svojimi besedami, ko sem ga poklicala po telefonu, dal tisto pomembno zaupanje, da sem začela z organizacijo vpisa.
Zahvalila bi se rada celotni ekipi Zavoda za transfuzijsko medicino za ves trud. Vem, da je bil dan naporen toda splačalo se je, naredili smo res nekaj velikega.
Zahvalila bi se tudi Slovenskemu združenju bolnikov z lifmomom in levkemijo, L&L za podporo, dobro voljo ter za ves trud, ki so ga vložili v to, da je akcija uspela.
Zahvalila pa bi se rada tudi župniku, županu, društvu Rdeči križ, Cablexu, ravnatelju ravenske gimnazije in seveda medijem ter vsem ki ste karkoli pomagali, predvsem pa vsem ljudem, ki ste prišli na odvzem krvi in pomagate v tem boju. Dali ste veliki dar in ta se vedno vrne.«

Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L se zahvaljuje podjetju ROCHE, ki je sponzoriralo tako veliko število majčk in razglednic z ozaveščevalno vsebino Če imaš simptom, pomisli na limfom, ki so jih člani Združenja L&L v okviru koroške akcije podarili vsakemu na novo vpisanemu v register darovalcev krvotvornih matičnih celic!