Uspešno in dokončno sva se preselila v najin novi leseni domek. Srečna sem. Malo še pogrešam Šentvid, ampak iz dneva v dan mi je lepše življenje na vasi. Tudi Simbi se je že počasi navadil na nove prostore, nov kavč in nove kotičke, kjer si lahko najde svojo “kočo”.
V novem domu še nimava urejenega interneta, zato sem malo manj aktivna s pisanjem bloga. Bom pa zato kmlau vse nadoknadila.
ŽIVLJENJE JE LEPO! JUHEJ! 
SAMO, DA BO ZDRAVJE!
Bliža se dan, ko se bova z Dadijem preselila v najino hiško. Fullll se veselim, ampak po drugi strani mi je kar malo hudo za Šentvidom.
Ampak v življenju je potrebno stremeti k napredku oz. koraku naprej. Temu slediva tudi midva z Dadijem. Zato pakirava stvari in samo še 2x bova spala v Šentvidu, potem pa že v novem domu.
Malo sem utrujena od vseh aktivnosti okoli najine Honkice, ampak ni kaj. V dobrih 3 mesecih je bila hiška gotova in splačalo se je potrpeti. Saj ni dolgo trajalo.
Kratka kronologija gradnje najine Honkice je tule: http://galerija.over.net/main.php/v/javnagalerija/Kristina+M/HONKA/
Juhej! Tudi Simbi se že počasi navaja na novi dom. V Honki se namreč odlično počuti!
Danes po službi sva v temi letela pogledat, kako napredujejo majstri v Honki. Dadi me je skupaj s Simbijem pobral v službi in že sva drvela proti Grosuplju. Ko sva se približevala naši vasi, sva že od daleč zagledala najino Honkico, v njej pa luč. Joj, kot jaslice! Kar toplo rata človeku pri srcu. Prvič zato, ker gledaš svojo hiško, kako raste, drugič pa zato, ker je ta hiška res nekaj toplega. In če v njej še sveti luč, deluje kot jaslice.
Mansardo so danes že zaključili. Vse. tudi zaključne lajšte, ograjo na galeriji… Skratka, mansarda je fertig. Sem tako vesela. Zdaj bodo šli na pode v pritličju, nekaj malega morajo dokončati še keramičarji in potem sledi brušenje podov, lakiranje, čiščenje….. Pa električar mora montirati štekerje, pa vodovodar priključiti in montirati kopalniško opremo…. Sredi januarja je zdaj predivdena selitev. Malo nama nagajajo prazniki, ko majstri nehajo z delom. Ampak kot pravi Dadi, bova za božič prespala v Honki. Juhu!
Domov sva se peljala tako vzhičena, da sva pozabila zaviti dol z obvoznice pred Semenarno, kjer sem imela parkiran moj avto. Šele doma sem se spomnila, da sem “pozabila” avto v službici.
Nič zato, me bo pa Dadi jutri zjutraj peljal v službo. Kot v starih cajtih. To pa tudi nekaj šteje.
Honka rula! Juhu! 
A ni lušna? Hiška nasprot sonca! Komaj čakam!
Ta hiška je res krasna! Nekaj tako sončnega, da človek ob pogledu na njo in v njej uživa 100/h. Prijateljica Jasmina iz Novega mesta mi je po prejetih slikah napisala mejl s tole vsebino: “Juhu! Zdaj vem, zakaj ravno Honka!”
Kot sem napisala, Honkica dobiva svojo podobo. Znotraj in zunaj. Trenutno so Honkini majstri začasno objekt prepustili zidarju, da je pozidal eno in edino steno v kuhinji, vodovodarju, električarju, keramičarju. Stena že stoji, jutri bodo sezidali dimnik. Jutri pride tudi vodovodar. V petek električar. Nalsendji teden bomo delali suhe tlake…. Potem keramičar in therma ray ogrevanje in že bodo nazaj Honkini majstri, ki baje potrebujejo za finalna dela še 14 dni. In če bo šlo res vse po sreči, bova z Dadijom res za božič že preseljena. Hip, hip, hurejjjjjj!
Zbrala sva tudi že senčila za okna, v petek pa bomo naredili tudi načrt za lustre. Kuhinja je tudi že naročena in pride nekje v začetku decembra. Mah, res ful dogaja….
Moram priznati, da sem kar malo utrujena. Še dobro, da sva se odločila za hiško, ki je lahko hitro fertig, saj je gradnja naporna reč. Ne tako fizično kot psihično. Ves čas si časovno našponan, ni časa za počasne odločitve, denar pa gre kot strela. Ampak kot rečeno, saj bo hitro vse mimo in bova uživala v najini sončkasti hiški - hiški nasprot sonca. Kjer je dobra volja doma!
Tudi Simbi se že počasi navaja na novi dom. Kar dobro mu gre. Honke še ni uspel polulati.
Juhej, 5. dan tesanja, to je bilo v petek, sva z Dadijom že ldobila ključe njine Honkice. Zdaj jo lahko že zakleneva. Yessss, what a feewling! To so res posebni občutki, ko ti raste hiška kot gobe po dežju, ko je vsako uro nekaj zeloooo opazno novega na njej in ko ti kar na lepem, ko montirajo že vrata in okna, v roke pomolijo kjuče.
Vsak dan posebej komaj čakam, saj je vsak dan nekaj novega. Honka iz ure v uro dobiva boljši izgled. Vem, da bo naslednje tedne zadeva manj opazno drugačna, ampak vsak dan smo bliže selitvi. Naslednji teden bodo na vrsti dimnik, tlaki, predelne stene, štenge, ograja, galerija, ………. potem pa ride že keramičar in potem majstr, ki bo sestavil kuhinjo. Potem se pa že lahko useliva. Hip, hip, hurejjjj!
Kako gre hitro in kako hitro raste najina Honkica. 3. dan gradnje smo že smrekco namontirali na vrh grušta. Kako diši, kako je lepa, kako komaj čakam….. da se vselim.
Majstri so super. Delajo hitro, lepo in prijazni so. Upam, da bo tako dokonca in da bo šlo vse skupaj tako lepo naprej do konca gradnje.
Malo so moteči edino številni mimoidoči, ki se ustavljajo in želijo videti to najino “čudo”. Nekaterih pa sva prav vesela. Posebno tistih, ki Honko že poznajo in jo namravajo graditi.
