Juhej, 5. dan tesanja, to je bilo v petek, sva z Dadijom že ldobila ključe njine Honkice. Zdaj jo lahko že zakleneva. Yessss, what a feewling! To so res posebni občutki, ko ti raste hiška kot gobe po dežju, ko je vsako uro nekaj zeloooo opazno novega na njej in ko ti kar na lepem, ko montirajo že vrata in okna, v roke pomolijo kjuče.
Vsak dan posebej komaj čakam, saj je vsak dan nekaj novega. Honka iz ure v uro dobiva boljši izgled. Vem, da bo naslednje tedne zadeva manj opazno drugačna, ampak vsak dan smo bliže selitvi. Naslednji teden bodo na vrsti dimnik, tlaki, predelne stene, štenge, ograja, galerija, ………. potem pa ride že keramičar in potem majstr, ki bo sestavil kuhinjo. Potem se pa že lahko useliva. Hip, hip, hurejjjj!

Kako gre hitro in kako hitro raste najina Honkica. 3. dan gradnje smo že smrekco namontirali na vrh grušta. Kako diši, kako je lepa, kako komaj čakam….. da se vselim.

Majstri so super. Delajo hitro, lepo in prijazni so. Upam, da bo tako dokonca in da bo šlo vse skupaj tako lepo naprej do konca gradnje.

Malo so moteči edino številni mimoidoči, ki se ustavljajo in želijo videti to najino “čudo”. Nekaterih pa sva prav vesela. Posebno tistih, ki Honko že poznajo in jo namravajo graditi.

… sva uživala. Kavico sva spila kar na “gradbišču” najine Honke. Sedela sva na tramovih finskega bora, uživala ob pogledu na parcelo, polno hlodov, ki bodo od jutri naprej in v nekaj dneh zginili v najino hiško. Pogled mi je ves čas vleklo tudi na čudovit razgled na Kamniške alpe in Kamniško sedlo. Kako bo lepo spomladi, ko bom na terasi pila kavico in uživala ob pogledu proti Grosuplju in Kamniškim alpam.

Joj, ko k je to fajn filing…. Komaj čakam, da hiška začne rasti. Jutri začnejo in če nam bo vreme naklonjeno, bo v 10 dneh pod streho, zaprta… Potem še notranja dela … stene, sotpnice, podni, ogrevanje, štrom, voda… in za božič bova preseljena. Hehe, no, da vidimo, če bo res tako. MORA BIT!!!!

… jutri zjutraj, 11.10.2007 pa jo bomo razložili na parceli! Kako veselo! Z Dadijom sva že pošteno nestrpna in polna pričakovanj.

Danes sem spet začela z rekreacijo! Pomemben dan. Odlašala sem že cel mesec, ker sem imela ogromno obveznosti. Pa sem si rekla: “Zdej je pa dost, nared neki dobrega še zase!” In evo, šla sem v Sunnya na Body attack in jutri grem na Body step, v petek spet na attack.

Zelo sem vesela, da sem se končno res brcnila v rito in začela migat. Ko sem danes popoldan stala v dvorani in ko je začela nabijati glasba, mi pa smo začeli poskakovati v dokaj hudem tempu, sem vedela, da sem naredila prav in kar razganjalo me je po dvorani. Vse sorte sem razmišljala med poskakovanjem. Malo o službici, malo o Združenju, ves čas pa so mi pred očmi letali “šleperji” z najino Honko. What a feeling! Yesssss!

Komaj čakam jutri, ko bo na sporedu step. Da vidim, kako bom kaj obvladovala koreografijo, ki se je čez poletje zagotovo že spremenila. No, pa saj bisteveno novih korakov itak ne more biti. Važno, da se švica.

28. sptembra 2007 se je v ljubljanskih Križankah odvijal dobrodelni koncert DARUJ ZA ŽIVLJENJE, ki je le del aktivnosti za zbiranje sredstev, s katerimi se želi pospešiti tipizacijo vzorcev krvi, povečati vpis darovalcev kostnega mozga v Sloveniji in zbrati sredstva za izboljšanje opreme Kliničnega oddelka za hematologijo Kliničnega centra v Ljubljani.

Pobudnik koncerta je mladenič, član Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, Benjamin Babič, ki je zbolel za levkemijo, se pred letom dni zdravil s presaditvijo kostnega mozga in zmagal. Med dolgotrajnim zdravljenjem v bolnišnici se je soočal s težkimi razmerami zdravljenja na Kliničnem oddelku za hematologijo Kliničnega centra v Ljubljani. Razmišljal je, kaj bi lahko storil, ko se bo pozdravil, da bi se razmere vsaj malo izboljšale. Odločen, da bo pomagal soborcem, je začel kovati načrte o organizaciji dobrodelnega koncerta. Želi zbrati sredstva za nakup infuzijskih črpalk, ki jih bolniki nujno potrebujejo, na oddelku pa so žal bolj ali manj vse stare, dotrajane ali celo okvarjene.

Nepogrešljivo pomoč pri organizaciji koncerta je Benu ponudila gospa Vlasta Nussdorfer, ki se je tudi v preteklosti, ko se je iskal ustrezen darovalec za flavtistko Ireno Grafenauer, zavzela za ozaveščanje javnosti o pomenu darovanja kostnega mozga. Ne smemo pa pozabiti na Klavdijo Žabot in Tanjo Drašler, ki sta povezali scenarij, ozvočenje in glasbo v prelep večer.

Dva dni slabega vremena in hladen večer sta nakazovala nekaj možnosti, da se dobrodelnega koncerta DARUJ ZA ŽIVLJENJE ne bo udeležilo dovolj ljudi. Pa smo se zmotili vsi, ki smo se bali. Ljudje so že uro pred koncertom začeli počasi prihajati, nastopajoči so imeli še zadnjo vajo, v preddverju Križank pa je dišalo po kuhanem vinu. Kozarček kuhanca je bil še kako potreben, da smo se malo ogreli in bili pripravljeni na več kot dve uri pozibavanja v ritmih odlične glasbe.

Benjamin Babič se je izkazal kot odličen organizator koncerta. Vse je delovalo usklajeno, program je bil odličen, ubran, poln energije, dobre volje in upanja za vse bolnike, tako ozdravljene, kot tiste, ki jih bo morda bolezen še doletela, svojce, prijatelje in vse, ki so kakor koli povezani z vsebino prireditve. Zagotovo so bile s koncertom zadovoljne tudi vse naše zvezdice na nebu, naši soborci, ki so se pogumno borili za življenje a jim žal ni uspelo.

Svojo podporo, sočutje in veliko srce so nam, bolnikom, izkazali strokovnjaki Kliničnega oddelka za hematologijo Kliničnega centra. Prišle so številne medicinske sestre s KO za hematologijo, bilo jih je kar deset, predstojnik KO za hematologijo, prof. dr. Peter Černelč, dr. med., hematologinja mag. Mojca Modic, dr. med. Veseli nas, da sta bila z nami tudi predstavnika Zavoda za transfuzijsko medicino, direktor Zavoda, doc. dr. Matjaž Jeras, mag. farm. in ga. Cvetka Flajs Cotič.

Na koncertu so nastopili številni slovenski izvajalci, ki so poskrbeli, da smo se pozibavali in ploskali v ritmih različnih zvrsti glasbe. Koncert je otvorila Mestna godba Ljubljana, nadaljevali so Benovi soplesalci iz skupine AFS France Marolt, Katice, Jadranka Juras, Trio Kranjc, skupina The Poušters, skupina Mljask, Eva Černe, Nuša Derenda in Alenka Godec. Koncert je odlično zaključila pevska skupina Perpetuum Jazzile. Koncert in prireditev je povezovala Anja Tomažin.

Na koncu, ko se je bližal zadnji nastop, smo člani Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L skupaj z voditeljico Anjo Tomažin Benu priredili malo presenečenje. Na oder smo Benu prinesli torto, saj je praznoval svoj prvi rojstni dan (po presaditvi). Skupaj s celotnim avditorijem smo mu ob torti zapeli tudi pesem Vse najboljše….

Po koncertu zbiranje sredstev še naprej poteka (30. oktobra 2007):

preko SMS sporočil z besedo ZIVLJENJE na 1919 in
z zbiranjem sredstev na račun Sklada HIPOKRAT (Številka NLB računa: 02922 – 0019831742, Sklic: 98613).

Pogovor z organizatorjem - Benjaminom Babičem:

Je bilo potrebno veliko energije in dobre volje, da si izpeljal tako simpatičen in dober koncert?

Za tak projekt porabiš enormne količine energije in časa, ampak energije imamo dovolj, saj smo še mladi. Čas si pa tudi vedno najdemo za projekte, s katerimi lahko pomagamo. Največ energije in časa gre za logistiko, da spraviš vse, ki sodelujejo pri projektu, na en kupček in jih pripraviš do tega, da bomo sodelovali. Ko pa imaš enkrat tako ekipo kot si jo želiš, potem pa ni več ovir, da ta projekt ne bi uspel. Kar se pa volje tiče, bom pa takole rekel… Ko ti je resno zmanjkuje, samo za delček sekunde pomisliš v kakšnih razmerah si se zdravil in se zaveš v kakšnih razmerah so sedaj zdravijo, je volje spet na pretek.

Bi se želel komu še posebej zahvaliti za pomoč pri izvedbi?

Kako naj to povem, zahvalil bi se vsem, ki so pri tem projektu sodelovali in kakorkoli pripomogli k uresničitvi ideje. Seveda bi se tudi zahvalil vsem nastopajočim, ki so nam z veliko dobre volje in pozitivne energije kljub mrazu pričarali prelep magičen večer. Še enkrat hvala vsem!!!

Kako si bil zadovoljen s samim koncertom?

S koncertom se bil ne samo zadovoljen, ampak prijetno presenečen, da je bilo kljub slabemu vremenu in hudemu mrazu v Križankah nekaj sto ljudi. Odličen občutek je stati za odrom in opazovati publiko, ki uživa v koncertu. S tem mi je bil poplačan ves trud. Sama nagrada koncerta bodo pa sredstva, ki jih bomo zbrali.

Do kdaj se bodo še zbirala sredstva preko sklada Hipokrat in 1919?

Doniranje preko SMS z besedo ZIVLJENJE na 1919 bo možno do 30. oktobra 2007. V sklad Hipokrat je pa možno kadarkoli donirati sredstva na:

Bank Austria; številka računa 29000-0003377785, sklic 98613
NKBM; številka računa 04302-0001117327, sklic 98613
NLB; številka računa 02922-0019831742, sklic 98613
Na koncu bi samo še dodal, da se zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli k uresničitvi tega projekta in vsem, ki ste nas z nakupom vstopnice, donacijo ali poslanim SMS – jem podprli.

Zapisala: Kristina Modic

Mnenja udeležencev dobrodelnega koncerta DARUJ ZA ŽIVLJENJE:

Milena Remic, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L:
»Meni, ki sem z levkemijo in presaditvijo tudi sama šla čez podobno bitko kot Beno, je ta odlična predstava, polna energije, upanja in veselja do življenja, dala še poseben občutek. Gledala sem sijoče obraze prijateljev, ki so premagali bolezen in so se danes tukaj zibali v ritmu glasbe, pa moje domače in prijatelje, ki so nas med boleznijo potrpežljivo in vztrajno spremljali in vzpodbujali. Na koncertu sem imela prazničen občutek, da danes proslavljamo zmago nad boleznijo in da se zmage dogajajo tukaj in zdaj; in da se bodo dogajale še naprej, našim kolegom, ki se ta hip borijo. Danes so v postelji, naslednje leto pa bodo tudi oni pihali svečke in se veselili v ritmu glasbe. In čutila sem, kot da se našega uspeha danes z nami veselijo tudi tisti, ki so nas v tej bitki morali zapustiti. Vsi smo člani naše velike družine borcev za življenje, smo en velik povezan življenjski krog, smo energija in smo upanje.«

Kristina Modic, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L:
»Moji občutki na koncertu in po njem so bili čudoviti. Toliko pozitivne energije, dobre volje in prijetnih ljudi težko srečaš na kupu. Zelo pa sem ponosna na našega Bena Babiča, ki nam je priredil čudovit večer, na katerem je vse »štimalo v nulo«. Beno, bravo! Čestitam ti za prvi rojstni dan in za odlično izpeljan projekt!«

Tomaž Pokovec, Slovensko združenje bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L:
»Na koncert sem sel zato, ker sem s problematiko povezan. Ko pa se je koncert zacel, sem bil iz minute v minuto bolj vesel, ker je bilo vzdusje fantasticno, nastopajoci odlicni in voditeljica je zelo suvereno izpeljala svoj del. Cetudi odmislim dobrodelno komponento koncerta, se je ze zaradi glasbe, ki so jo izvajali nastopajoci, splacalo priti. Kljub hladnemu vremenu je koncert minil kot bi mignil.
Vse cestitke Benjaminu in ostalim, ki so mu pomagali pripraviti ta odlicen koncert in vsem nastopajocim, ki so se odrekli honorarju.«

Pošlji svoje mnenje na: limfom.levkemija@gmail.com

Juhu, Honka se že pelje proti Grosuplju. V četrtek se bo v naši vasi dogajalo. Komaj čakam. Upam, da si bom lahko vzela dopust, saj si želim doživeti razkladanje najine hiške. Zagotovo velika prelomnica v življenju. Kar ne dojemam vsega skupaj. Tako čudno se mi zdi. Vse sva ženaročila, tudi kuhinjo. Res hecen občutek, ko imava že vse naročeno in kupljeno, najina temeljna plošča pa kar sameva in čaka na hlode, okna, …. najino Honko.

Še malo….

Juhu! Kako pomembni dogodki se bližajo. En se je zgodil že včeraj. Namreč najino hiško so naložili na 4 “šleperje”, ki so včeraj popoldan, 4.10.2007 odrinili s Finske proti Sloveniji in Goruplju. Pričakujemo jih v četrtek zjutraj na parceli, kjer jih bova skupaj s posebnim gromozanskim viličarjem pričakala midva z Dadijem.

Včeraj sem študirala tudi kuhinjsko “belo” (no, moja bo srebrna, hehe) tehniko… Dražja bo kot ostali del kuhinje. Uffff. No,ja, ampak je potrebna. Sploh pomivalc, brez katerega si ne predstavljam kuhinje. Zdaj ga nimam in moram vse črepinje s cunjo božat. Haha, cel projekt.

Pa ful lepo kaminsko pečko sva že naročila in plačala. Pa saj imava že vse naročeno. Zdaj je le še pomembno, da se bodo majstri pravilno razvrstili in predvsem PRAVOČASNO. Ampak, ker je moj Dadi stručko za koordinacijo, ne dvomim, da se ne bi selila že pred božičem.

Uf, kako pomembni trenutki v mojem življenju! Bravoooo, Dadi, bravoooo, Tinca!

To pesmico sem našla na blogu od Škratkov. Mi je tako všeč, da sem jo hitro zapisala še v svoj dnevik.

Svet je lep!
“Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš,
ta svet je lep, če nekoga rad imaš,
če roko stisneš komu, ki ga kaj boli,
ta svet je lep, če si človek do ljudi.”