Kaj narediti, ko študenti obupajo?

Pa poglejmo zgolj kratka dejstva o študentih v 20. stoletju:

- pred 1. vset. vojno -> mladinska gibanja pretežno moških - konzervativni, izrazita apolitičnost….

- po 1. svet. vojni -> družbeno kritična in reformna gibanja med mladimi, kar je posledica kritične distance do prejšne situacije ki je privedla do prve svetojne vojne  - pojavljajo se nove žviljenske vrednote; Mladina  postane po prvi svetovni vojni majn konformna, težje obvladljjiva in »navarna« za takratno politiko in kulturo, iz tega sledi poskus kanaliziranja mlade moči v druge sektorje…

- po 2. svet. vojni - podaljša se šolanje, standard se dvigne, več prostega časa -mladina se individualizira; mladina v Nemčiji izrazito apolitična (ker je pred vojno slepo nasedla nacizmu); mladina v Ameriki vedno bolj apolitična zaradi visokega standarda in posledično razvijanja lastnega stila, ne pa zainteresiranosti za družbeno. Jugoslavija - asimilacija mladine v družbeni sistem, sprejemanje druženih vrednot v imenu “mladinca in mladinke” - mladina se je z večine močno identificirala z socialsitičnimi vrednotami in cilji- gradnja socializma - kritični le redki študentje - zaviranje mladinske individualnosti.

- 60. leta - ŠTUDENTSKA GIBANJA - na zahodu in na vzhodu - pomenila prvo množično in demostrativno odpoved lojalnosti državi in družbnemu redu v sodobnih družbah - umiritev razmer z začetkom 70. zaradi delnih reform in neenotnosti gibaj, ključne tudi družbena prisila in ekonomska kriza. Jugoslavija: zahteve po demokratizaciji socializma, ekonomski libertalizaciji,  odpravi cenzure, represije,  avtonomiji univerze, po večji odprtosti do tujine…; poskus zasedbe Filozofske fakultete; Radio študent, Tribuna…

- začetek sedemdesetih - politična in družbena pasivnost študentov- kritičnost upade. individualnim temam kot so študij, zaposlitev in zabava. Reakcije na dogajanje v družbi ni bilo – čeprav je bilo povodov za njo veliko (gospodarska kriza, demontaža socialne države, odnsi med razvitimi in nerazvitimi deli sveta…), depolitizacija in družbena pasivizacija mladine… Jugoslavija:  posledicaštudentskih gibanj: represijski pritiski države na mladino, vsiljevanje ideologije v šolski in vzogjni sistem, obračunanje z inteligenco na univerzah, odprava študentske organizacije, pritiski na uredništvo Radia Študent in Tribune, procesi proti študentskim aktivistom… Posledično je potala Univerza v Ljubljani politično mrtev otok, z večinoma pasivnimi študenti.

- Konec 70., začetek 80. - znova zaživi maldinska družbena in kulturna kritika, vendar tokrat bolj alternativno –>     množica vzporednih gibanj in skupin, ki se občasno lahko združijo za kak skupni cilj (naprimer ekološki projekti proti izgraditvi jedrskih elektrarn, žensko gibanje za »pravico izbire«, mirovna gibanja naprimer proti postavitvi raket v zahodni evropi…)

- 80. - vloga ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije), ki je izakzovala predvsem zavzemanje za politični pluralizem v Sloveniji. Tako se je mladinska organizacija spremenila iz prej transmicijske roke KP, v pobudnico večstrankarskega sistema – kar pa je pomemben kazalec političnih sprememb v zavesti mladih - Slovenska mladina se približuje zahodnjaški mladini in oddaljuje mladini iz republik bivše skupne države. Pomembna vloga mladine (miselnost) pri osamosvajanju in pozitivnem razpletu vojne za Slvoenijo - politični podmladek prvi predlaga referendum za samostojnost - že leta 1089.  

- 90. - mladina postaja sredi devedesetih (za kratek čas) konzervativna in tako vedno bolj podobna mladini iz južnih republik bivše države ob času osamosvanjaja - mladina se individualizira zaradi slabega trga dela, socialnih težav, podaljšanjega šolanja…

- Danes: Ministrica za visokošolstvo Mojca Kucler Dolinar ukine absolvenstki staž! Študentom se vsiljuje nepopolna in slabo interpretirana Bolonjska reforma! Študiji in diplome izgubljajo kvaliteto, ampak žalostno pridobivajo na kvantiteti! Socialni transfer je vedno manj naklonjen mladim materam, mladim družinam, mladim ki prvič iščejo službe…  Mladina ne naredi NIČ!

Država, sistem, opozicija, koalicija - vsem je vseeno za Mladino - to Mladino na kateri svet stoji - to Maldino ki prestavlja ogromen del volilnega telesa! 

Bomo to dopustili? Se ne zavedamo svoje moči? Kaj imamo za izgubiti? Stopimo skupaj in zahtevajmo svoje pravice - bodimo aktivni - mi direktirajmo našo politiko - ne bodimo pasivni - poskrbimo za svojo prihodnost!!!

-Bodimo generacija ki se, tako kot so se generacije pred nami, bori za sebe in kar jim pripada. Ali denašnje generacije res ne bodo šle več na barikade, kot se je to zgodilo v šestdesetih, začetku sedemdesetih. (?)

Vam je znano? Saj vem skoraj da že more biti. Parola ki se uporablja že skoraj stoletje - pa še vedno zažiga. Očitno je na njej nekaj mističnega, skritega… kar pritegne. Ali pa se samo dobro sliši in ne rabiš bit noben genij da jo pogruntaš. Tako da kjerkoli jo izrečeš, komurkoli jo izrečeš… vedno izpadeš pametno. Edin problem, ki se zna pojavit je, da je parola že tako stara, da jo vsak ki se kakorkoli ukvarja z družbo in družbenim, zgodovino, politko… če bere časopis… pozna in dobi ob tem kritičen pomislek; češ ta pa ponavlja.

Kakorkoli parola je res že stara… lahko bi ji pripisali komunistične korenine. V izvirniku (Kdor ni z nami je proti nam) je populariziral Lenin in sicer jo je navezal na svoje sovražnike - socialdemokrate. Tako se je popularizirala po vseh komunističnih deželah - poznali so jo praktično vsi partijci. Konec koncev jo je na “naših” tleh (spremenjeno v Kdro ni proti nam, ta je z nami) uporabljal tudi Kardelj & Co. po drugi svetovni vojni, ko so se vneto borili proti zanesenim in za tiste čase (preveč) demokratičnim kulturnim delavcem.  Še en pristaš rezličice te fraze je bil tudi naš bivši predsednik M.K., ki je 1994 v svojem govoru razglasil; kdor ni z nami je proti nam oz. kdor ni z mano je proti nam, s tem pa po mnenju določenih ”napovedal” čistke v vladi. Konec koncev pa to vedno bolj postaja “parola” tudi našemu premijeju, spomnimo se je lahko iz leta 2004, kakor iz nedavnega RD partya stranke. Samo da jo on /premier/ uporablja v kontekstu kdor ni proti nam, ta je z nami. Ima ta parola isto vsebino kot ta izpred 50let avtorja K&Co? Dvomim - današnji mediji in kulturniki so daleč od tega. Najbrž gre za lepe besede o enakovrednosti vseh simpatizerjev…kaj pa vem. Parolico pa je uporabil tudi bushy v svojem beli vili, pred par leti seveda (kdor ni z nami je proti nam). Koga je takrat mislil je bilo ob tistem času vsem jasno. Danes ko to opazujemo z kritične distance /skoraj že preveč kritičen/ pa stvar zgleda kar malo banalno.  

 Čigava je torej ta parola v sto in eni varianti??? Komunistična, leva, levo sredniska, desna, desno sredinska, republikanska….??? Pa j…ga… če je ideja dobra je vseeno iz katere strani prihaja… problem je samo, da ta ideja ni dobra… kajti ljudje v deželi pod alpami, že davno več ne nasedajo takemu abstraktnemu besedičenju - konec koncev so imeli takih in podobnih pravljic 40 let polna ušesa.